Iranske oblasti so zasegle tuj tanker v Hormuški ožini, ki je tihotapil gorivo. Glavni sodnik province Hormozgan je napovedal, da bo tanker in njegov tovor goriva, vreden več kot pet milijonov dolarjev, prenesen v lastništvo države.

Iranske oblasti so v Hormuški ožini zasegle tanker, ki naj bi tihotapil šest milijonov litrov goriva. Posadka je bila pridržana. Po navedbah iranskih oblasti tanker ni upošteval opozoril in je imel izklopljen radar.

Iranska revolucionarna garda je v Perzijskem zalivu izvedla dvodnevne vojaške vaje, med katerimi je preizkusila balistične in križarske rakete na simuliranih ciljih. Namen vaj je bil odgovor na zunanje grožnje. Pred tem je Iran gostil protiteroristično vajo s člani Šanghajske organizacije za sodelovanje v severozahodni provinci Vzhodni Azerbajdžan, kar naj bi bil signal miru in prijateljstva sosednjim državam ter opozorilo sovražnikom.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je zasegla tanker pod zastavo Eswatinija v Hormuški ožini, ker naj bi prevažal 350.000 litrov pretihotapljenega goriva. Incident je sprožil kritike afriške države.

Iranska vojska je po besedah poveljnika generalmajorja Amirja Hatamija popolnoma pripravljena na odločen in uničujoč odgovor na kakršno koli grožnjo, ki bi ogrozila nacionalne interese. Hatami je poudaril, da morajo tuje sile zapustiti regijo, saj je trajen mir in stabilnost v Hormuški ožini ključnega pomena za države v regiji.

Iran je izpustil tanker Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, in vseh 21 članov posadke. Tanker so iranske sile zasegle konec prejšnjega tedna blizu Hormuške ožine brez pojasnila. Upravljalec ladje, Columbia Shipmanagement s sedežem na Cipru, je sporočil, da so vsi člani posadke varni in dobrega zdravja. Izpustitev tankerja je prva tovrstna poteza Irana po več mesecih.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.

V Grčiji se obeležuje obletnica študentskega upora na Politehniki, s pozivom k boju proti imperializmu in vpletanju države v vojne. Napovedan je velik protest v ponedeljek. Medtem so iranski revolucionarni gardisti v Hormuški ožini zasegli tanker, ki je po njihovih trditvah nezakonito prevažal tovor.

Iranske sile so v petek zasegle tanker, ki je plul pod zastavo Marshallovih otokov, medtem ko je prečkal Hormuško ožino. Informacijo je potrdil ameriški uradnik. Dogodek se je zgodil v času visokih napetosti v regiji.

Poveljnik Islamske revolucionarne garde (IRGC) generalmajor Mohammad Pakpour je opozoril, da bo Iran odločno in uničujoče odgovoril na vsako napačno presojo tujih sil v Perzijskem zalivu, Hormuški ožini ali na iranskih otokih. Poudaril je, da bo vsak sovražni korak doletela takojšnja in obžalovanja vredna reakcija Irana.

Iran je poklical na zagovor odposlance držav članic Evropske unije v Teheranu zaradi protesta proti "intervencionističnim" izjavam bloka o spornih otokih v Hormuški ožini in iranskem jedrskem programu. Iransko zunanje ministrstvo je izrazilo nestrinjanje s skupno izjavo Evropske unije in Sveta za sodelovanje v Zalivu, ki jo je označilo za neutemeljeno in pristransko.

Iranski parlamentarni govorec Ghalibaf se je odzval na prisotnost inšpektorjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v Iranu. Zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da zaprtje Hormuške ožine ni uradna politika Irana, temveč si Teheran prizadeva za ohranjanje miru in stabilnosti v Perzijskem zalivu.

Morski naftni prehodi, zlasti Hormuška ožina, predstavljajo izjemno kritične točke v svetovni oskrbovalni verigi z nafto. Skozi Hormuško ožino vsako leto poteka nafta v vrednosti okoli 600 milijard dolarjev. Čeprav je popolna blokada omenjene ožine malo verjetna, bi njeno zaprtje imelo katastrofalne posledice za globalne dobavne verige. Najbolj prizadete bi bile države, kot so Japonska, Kitajska in Indija, ki so močno odvisne od uvoza nafte skozi ta strateški prehod.